odkup terjatev pravnih oseb
Odkup terjatev pravnih oseb kot finančni mehanizem
Odkup terjatev pravnih oseb je ključni finančni mehanizem, če potrebujete pomoč pri teku denarnega toka. Odkup terjatev pravnih oseb vključuje prenos pravic do izterjave neporavnanih dolgov z ene stranke na drugo.
Kaj je odkup terjatev? To je v bistvu finančna transakcija, kjer en subjekt (kupec) pridobi pravico od dolžnika izterjati plačila, ki jih dolguje drugi stranki (prodajalec). Prodajalec, pogosto podjetje ali posojilodajalec, proda svoje zahtevke kupcu s popustom in prejme takojšnjo gotovino, namesto da bi čakal, da dolžnik plača dolgovani znesek. Kupec pa prevzame tveganje izterjave dolga in zasluži dobiček z izterjavo celotnega zneska dolga.
Kaj pomeni odkup terjatev? Odgovor na to, kaj je odkup terjatev in zakaj se ga podjetja poslužujejo, je običajno povezan z denarnim tokom podjetja. Na primer, če se vaše podjetje ukvarja s panogo, kjer plačila pogosto zamujajo in si želite zagotoviti likvidnost, je odkup zapadlih terjatev odlična izbira, saj zagotovi, da se ohrani likvidnost in poskrbi za nadaljevanje poslovanja brez finančnih motenj.
Odkup zapadlih terjatev spada v posebno kategorijo?
Odkup zapadlih terjatev, imenovanih tudi zamudne ali nedonosne denarne obveznosti, predstavljajo posebno kategorijo na trgu dolgov. Če dolžnik ne plača svojega dolga pravočasno, se lahko upnik odloči za prodajo zapadle denarne obveznosti, namesto da bi sprožil pravni postopek ali izterjavo. Tisti, ki se odločijo za odkup zapadlih terjatev (kupci) so običajno specializirana podjetja, kot so agencije za izterjavo dolgov ali odkupovalci dolgov, ki se osredotočajo na izterjavo že zapadlih plačil.
Kako poteka odkup zapadlih terjatev? Ko terjatev zapade, lahko prvotni upnik (na primer posojilodajalec ali ponudnik storitev) proda dolg kupcu za v naprej določeno ceno. Ta prodaja vam, če ste v vlogi upnika, omogoča, da podjetju povrnete del dolgovanega zneska in prenesete breme izterjave na kupca denarne obveznosti. Kupec s tem dejanjem prevzame tveganje in izzive izterjave celotnega zneska od dolžnika.
Upniki se pogosto raje odločijo za prodajo zapadlih dolgov, saj je poskus izterjave navadno dolgotrajen in drag proces. S prodajo dolga pa lahko kot upnik na enostaven način sprostite sredstva in se osredotočite na svojo primarno dejavnost. Poleg tega prodaja zapadlih dolgov izboljša bilanco stanja, saj zmanjšuje število nedonosnih sredstev, kar je za finančne institucije lahko ključnega pomena.
Da pa lahko popolnoma razumemo, kaj je odkup terjatev, pa je pomembno omeniti tudi vlogo, ki jo nosijo agencije za izterjavo. Številna podjetja, ki odkupujejo zapadle dolgove, so specializirana za izterjavo dolgov. Te agencije uporabljajo vrsto strategij, od neposrednih pogajanj z dolžnikom do pravnih postopkov za izterjavo neporavnanih zneskov. Nekatere agencije za izterjavo delujejo na podlagi izrednih razmer, kar pomeni, da zaslužijo samo provizijo, če uspešno izterjajo dolg, druge pa dolg dokončno odkupijo in obdržijo vse, kar izterjajo.
Kaj so minusi odkupa terjatev? Ker so zapadli dolgovi povezani z visokim tveganjem neplačila, je negativni vidik tveganje in dejstvo, da se zaradi tega denarne obveznosti prodajajo po veliko nižji ceni od dejanske vrednosti. Na primer, zapadla denarna obveznost v vrednosti sto evrov se lahko proda za petdeset evrov ali manj. Kupec prevzame tveganje izterjave preostalih petdesetih evrov. Poenostavljeno povedano to torej pomeni, da če kupec uspešno izterja več od kupnine, ima dobiček, če pa izterja manj, ima izgubo.
Kaj je odkup terjatev in katere vrste terjatev poznamo?
Obstajata dve glavni vrsti dolgov, ki jih je mogoče prodati. Med prvo kategorijo uvrščamo donosne terjatve. To so dolgovi, za katere se pričakuje, da bodo pravočasno plačani in še niso dosegli svojega datuma zapadlosti. Kupci donosnih terjatev običajno plačajo višjo ceno, ker je verjetnost izterjave dolga velika.
Za razliko od njih pa v drugo kategorijo spadajo nedonosne (zapadle) terjatve. To so dolgovi, ki jim je zapadel rok, kar pomeni, da dolžnik zamuja s plačilom. Ker zapadle terjatve predstavljajo večje tveganje neplačila, se običajno prodajajo po nižji ceni.