Izvensodna poravnava
Izvensodna poravnava je poravnava, ki je sklenjena brez vmešavanja sodišča. Pomeni poravnavo, pri kateri se upnik in dolžnik dogovorita sama oziroma s pomočjo posrednika.
Pri izvensodni poravnavi gre za reševanje spora med sprtima strankama, torej med upnikom in dolžnikom. Postopek spora je možno uspešno zaključiti s sporazumom med strankama s pomočjo alternativnega načina reševanja.
Izvensodna poravnava se načeloma sklene takrat, ko upnik še sodeluje z dolžnikom oziroma takrat, ko želi nadaljevati poslovanje z dolžnikom.
Hitra in učinkovita rešitev
Izvensodna poravnava ima več prednosti, med drugim gre za bolj učinkovit, enostaven, hiter in cenovno dostopen postopek za reševanje spora. Sodni procesi so lahko velikokrat slabša izbira, saj jih spremljajo visoki sodni stroški in časovna odlaganja. Na sodišču so glavni udeleženci sodniki in odvetniki, medtem ko upnik običajno le opazuje.
Ob razreševanju spornih zadev s pomočjo izvensodne poravnave se dviguje kakovost komunikacije in sodelovanja med partnerji v konfliktu. Ohranja in krepi pa se tudi njihovo samospoštovanje ter dostojanstvo, kar omogoča bolj kakovosten medsebojni odnos.
Nima učinka sodne odločbe
Glavna prednost takšnega načina reševanja sporov je torej sposobnost dosega hitre, neformalne, dostopne in učinkovite rešitve.
Seveda pa obstajajo tudi pomanjkjivosti izvensodne poravnave. Postopki niso obvezni. Nihče ni prisiljen sodelovati v postopku izvensodne poravnave, če v to ni privolil. Tudi odločitev mediatorja ni izvršljiva, kot je to značilno za sodne odločbe. Nima učinka pravnomočne sodne odločbe in ni izvršilni naslov. V primeru neizpolnitve bo še vedno potencialno potrebna pravda.
Izvensodna poravnava med upnikom in dolžnikom mora vsebovati naslednje elemente: podatke upnika in dolžnika, datum, na katerega ugotavljata dolg, od kod izvira dolg, višino dolga, kako se bo poravnaval dolg in podpise zakonitih zastopnikov.

