Zapadlost terjatev

Ko podjetje opravi svoje delo, torej izvrši storitev ali dobavi blago in proizvod, naročniku za to delo izstavi račun. Vsak račun ima rok plačila. Dokler ni poravnan, zahtevek smatramo kot terjatev.

Plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne sme biti daljši od:

  • 60 dni od dneva prejema računa,
  • 60 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če račun ni bil prejet ali pa je dan prejema računa sporen,
  • 60 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila storitev opravljena, ali
  • 60 dni od dneva pregleda blaga ali storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.

Izjemoma je dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60 dni, če je dolžina roka dogovorjena pisno in tak rok ne pomeni očitno nepravičnega dogovora.

 

Javni organ

Če je dolžnik javni organ in drug zakon ne določa drugače, plačilni rok ne sme biti daljši od:

  • 30 dni od dneva prejema računa,
  • 30 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če račun ni bil prejet ali pa je dan prejema računa sporen,
  • 30 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila storitev opravljena, ali
  • 30 dni od dneva pregleda blaga ali storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.

 

Zapadlost ni določena

Če rok plačila obveznosti dolžnika ni dogovorjen, mora dolžnik svojo denarno obveznost izpolniti v 30 dneh od dneva, ko je prejel račun.

Najdaljši plačilni rok med gospodarskimi subjekti torej praviloma ne sme biti daljši od 60 dni.

Če dolžnik obveznosti ne izpolni v roku, ki je določen za njihovo izpolnitev, pride v zamudo. Če rok za izpolnitev ni določen, pride v zamudo, ko upnik zahteva izpolnitev.