Kako dolžniku zamrzniti račun v tujini
Kako dolžniku zamrzniti račun v tujini
Kljub izboljšanju gospodarskih razmer za slovenska podjetja velik problem ostaja plačilna nedisciplina. Dolžniki najdejo načine, kako se izogniti plačilu zapadlih računov. Eden od njih je, da plačilni promet in s tem likvidna denarna sredstva prenesejo na bančni račun v tujino.
Četudi upnik prejme informacijo o obstoju takšnega računa in se loti rubeža sredstev na njem, je velikokrat prepozen. Dolžnik se namreč v trenutku, ko zazna začetek pravnih postopkov, odzove in zaščiti denarna sredstva pred rubežem. Poslovanje preseli na drug račun ali v drugo državo. S tem upnik, ki mora poravnati sodne stroške, izgubi tudi možnost poplačila.
Toda njegove možnosti niso več tako majhne, saj ima po novem na voljo orodje, s katerim lahko preseneti dolžnika in pride do terjanega zneska. Od srede januarja se v Evropski uniji uporablja uredba o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov. Njen namen je olajšanje čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah.
Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov lahko upnik uporabi, preden začne postopke izterjave zoper dolžnika. Uporabi ga lahko tudi, ko ima v rokah sodno odločbo, sodno poravnavo ali listino, ki določa obveznost poplačila upnikovega zneska. Poenostavljeno povedano, gre za nekakšno predhodno odredbo, s katero zavaruje terjatev, dokler je dolžnik ne poravna.
Za pridobitev naloga mora upnik praviloma dokazati nevarnost, da bi bila izterjava brez tega ukrepa zelo otežena. Običajno zadostuje to, da se je dolžnik že v preteklosti namerno izogibal plačilu.
Če upnik nima papirja, ki določa oziroma priznava obveznost plačila dolga, pa mora izpolniti dva pogoja. Izkazati mora relativno uspešnost zahtevka zoper dolžnika, torej da dolg dejansko obstaja. Vplačati mora tudi varščino v višini zahtevka, saj odgovarja za morebitno škodo, ki jo dolžnik utrpi zaradi evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov v primeru, da je upnik institut zlorabil.
Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov namreč deluje po principu učinka presenečenja, saj dolžnik o vložitvi predloga za njegovo izdajo ni obveščen. Torej je o zamrznitvi oziroma blokadi računov obveščen šele potem, ko pride do tega.
Dolžnik ima sicer možnost pritožbe, če pogoji ali zahteve, določeni v uredbi, niso bili izpolnjeni ali če so se okoliščine, ki so privedle do izdaje naloga, tako spremenile, da izdaja naloga ne bi bila več upravičena.
Glavni izziv pri izterjavi sredstev v drugih državah EU je ugotoviti, kje konkretno ima dolžnik račune in ali so na njih kakšna denarna sredstva. Upnik mora tudi v vlogi za izdajo naloga navesti razloge, zaradi katerih domneva, da ima dolžnik pri neki banki v določeni državi članici enega ali več računov, hkrati pa mora dati zahtevo za pridobitev informacij o računu.
Več o evropskem nalogu za izvršbo na https://e-justice.europa.eu/content_european_enforcement_order-54-sl.do in o evropskem nalogu za zamrznitev bančnih računov na https://e-justice.europa.eu/content_european_account_preservation_order-379-sl.do.