Kaj je izterjava dolgov

Izterjava dolgov: ne gorile in razbijanje vrat, ampak iskanje dogovora

Vsakdo, ki danes posluje na trgu, se je že znašel v položaju, ko stranka ni poravnala računa v dogovorjenem roku. Porabil je veliko časa in energije, da jo je opominjal in rotil, naj vendarle nakaže vsaj del denarja. Zaradi tega je imel namreč tudi sam težave z likvidnostjo.

Tudi če je na koncu pod grožnjo tožbe le prišlo do plačila računa, ni bilo več poti nazaj. Kljub letom sodelovanja je bilo zaupanje porušeno, morebitni novi posli pa pod velikim vprašajem.

Če bi se podjetnik že na samem začetku obrnil na nekoga, kot je Converta, ki se profesionalno izterjavo dolgov, bi bila zgodba drugačna. Njegov cilj bi bil enak - hitro in učinkovito poplačilo za opravljene storitve -, vendar bi bil izid boljši. Poskrbeli bi ne le za uspešno izterjavo, ampak tudi ohranili ugled podjetja in naredili vse za ohranitev dobrega poslovnega sodelovanja.

 

Visoki stroški sodišč

Marsikdo še vedno meni, da izterjava dolga pomeni zasledovanje dolžnikov z detektivi, razbijanje vrat in »prepričevanje« s tožbami ali fizično silo. Resnica je vse prej kot to. Izterjava dolgov je običajen postopek, v katerem se poskuša najti skupni jezik med upnikom in dolžnikom.

Zelo redko se spori okoli neplačanih računov preselijo na sodišče, saj so z izvršbo in tožbo povezani visoki stroški (sodne takse in odvetniki). Dolžniki lahko tudi namenoma ugovarjajo in zavlačujejo postopek. Kakršenkoli že je izid spora, pa se upnik zameri dolžniku.

 

Mediacija

Zato stremimo k izvensodnem reševanju sporov, torej z mediacijo. Postopek izgleda takole:

× stranka nas obvesti o dolžniku in nam predstavi čim več podatkov o sporu, med drugim o razlogih za neplačilo (zavrnitev računa, reklamacija…),

× od dolžnika pridobimo izjavo o tem, zakaj noče plačati računa,

× poiščemo najboljšo rešitev, torej plačilo v obrokih, kompenzacijo, asignacijo,…

× šele ko je spor uspešno rešen, v skladu s pogodbo dobimo manjši del zneska.

Običajno se s stranko dogovorimo za provizijo v višini nekaj odstotkov, kar je zanemarljivo glede na čas in energijo, ki bi ga ta sicer morala sama porabiti za reševanje neplačanega računa.

 

Ko je treba na teren…

Komunikacija z dolžniki in opominjanje na neporavnane obveznosti poteka pisno, elektronsko in telefonsko, pri čemer sodelujejo naši strokovno usposobljeni sodelavci, kar je jamstvo za uspeh.

Seveda so tudi primeri, ko prijazna beseda ne zadostuje in je potrebno iti na teren. Za pomoč se obrnemo na detektiva, ki se v imenu upnika odpravi k dolžniku. Le tako lahko preveri, ali na dani lokaciji sploh posluje, vse podkrepljeno s slikami in drugim gradivom. Detektiv lahko ne nazadnje zaprosi za poizvedbo o premoženju, s čimer zagotovi natančen vpogled v dolžnika.

Obisk detektiva lahko predstavlja izjemen psihološki učinek na dolžnika. Ljudje, ki so prej račune in opomine metali neposredno v koš, se ustrašijo nadaljnjih posledic in nemudoma plačajo.

 

… in ko ne ostane drugega, kot rubež

V zares redkih primerih, ko gre za večje zneske, pride do rubeža. Sodni izvršitelji poskrbijo, da poteka vse v skladu s predpisi.

  • ob prvem obisku pusti obvestilo na vratih,
  • če se dolžnik še naprej izogiba, sledi nasilni vstop v spremstvu policije in ključavničarja.
  • sledi prodaja zarubljenih premičnin in poplačilo upnika.

V tem primeru gre za dražjo storitev. Stranka ob uspešni izterjavi dolgov dobi sodno priznane stroške nazaj, vendar mora pred tem sama zalagati denar in plačevati sproti, po predračunu.