Izterjava na podlagi izvršilnega naslova

Zaradi pogoste plačilne nediscipline mora biti podjetje vnaprej pripravljeno, da lahko kot upnik izterja neplačane terjatve od njegovih dolžnikov, kar se da hitro in učinkovito.

Za podjetje je najbolj smiselna izvršba na podlagi izvršilnega naslova. Dolžnik ima pri njej bistveno omejeno možnost ugovora, pri čemer je dokazni standard višji, svoj prav pa mora dokazati zunaj dvoma. Posledično je močno zmanjšana možnost uspešnega ugovora.

Sodna odločba, notarski zapis…

Poznamo naslednje izvršilne naslove:

  • izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava;
  • izvršljiv notarski zapis;
  • druga izvršljiva odločba, seznam ali listina, za katero zakon oziroma ratificirana in objavljena mednarodna pogodba določa, da je izvršilni naslov.

Za vlaganje izvršbe na podlagi izvršilnega naslova ni zakonsko predpisanih obrazcev. Za izdelavo predlogov za izvršbo lahko podjetje uporabi e-obrazce. Predlogu je potrebno priložiti tudi vse dokaze in druge priloge. Še posebej pomembno je priložiti izvršilni naslov v izvirniku s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti.

Na podlagi predlog sodišče izda sklep o izvršbi na sredstva na transakcijskem računu dolžnika. Torej se dolg na podlagi sklepa poplača neposredno iz računa dolžnika.

Verodostojna listina bližnjica do izvršbe

Obstaja pomembna razlika med izvršbo na podlagi izvršilnega naslova in izvršbo na podlagi verodostojne listine. Slednja je nekakšna bližnjica do pridobitve izvršilnega naslova.

Na podlagi verodostojne listine namreč podjetje predlaga izdajo sklepa o izvršbi in če dolžnik ne vloži ugovora, upnik pridobi izvršilni naslov – sklep o izvršbi. Če pa dolžnik vloži ugovor, se postopek nadaljuje v pravdnem postopku oziroma kot tožba.