Odstop terjatev

Odstop terjatev ali cesija je dogovor o prenosu terjatve na novega upnika. V tem primeru upnik s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev, ki jo ima do dolžnika. Prenašajo se tako zapadle kot nezapadle terjatve.

Dolžnik ostane isti

S cesijo se torej prenese terjatev od starega upnika (cedent) na novega upnika (cesionar), dosedanji dolžnik (cesus) pa ostane isti. Pri prenosu terjatve preidejo na prevzemnika tudi stranske pravice, kot so hipoteka, zastava, pravica do obresti, pogodbene kazni, pravica do prednostnega poplačila in drugo.

Dolžnikova privolitev ni potrebna, saj pri cesiji ne sodeluje in mu je vseeno, komu mora poravnati svoje obveznosti. Vendar pa ga mora upnik o odstopu terjatve obvestiti. Ta prevzemniku jamči za resničnost in obstoj odstopljene terjatve.

Katerih terjatev se ne sme odstopiti

Predmet cesije so lahko vse terjatve, razen terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan. To so terjatve iz naslova preživnine, pravice do odškodnine v obliki denarne rente in zapadlih odškodnin ter terjatev za povrnitev nepremoženjske škode. Izvzete so tudi tiste, ki so povezane z osebo upnika oziroma njihova narava nasprotuje prenosu na drugega. Prav tako upnik ne sme odstopiti terjatve, za katero se je z dolžnikom dogovoril, da je ne sme prenesti na drugega.

Natančni podatki

V cesijski pogodbi mora biti natančno opredeljena številka računa, znesek računa, datum izstavitve in datum plačila računa.