Elektronska izterjava

Zaradi plačilne nediscipline je plačevanje računov z zamudo vedno bolj pogost pojav. Marsikdo mora na denar čakati več mesecev po zapadlosti računa, ali pa ga sploh ne prejme. Zato se mora vse več podjetnikov zateči k izvršbi, da dobijo plačilo za opravljeno storitev ali dobavljeni izdelek. Dolgo časa je bilo to drag in dolgotrajen postopek.

Od začetka leta 2008 pa lahko upniki vlagajo predloge za izvršbo kar elektronsko na predpisanem obrazcu. Za izterjavo dolgovanih denarnih sredstev potrebujejo verodostojno listino, kar v največ primerih pomeni izdan račun, ki ga dolžnik v predpisanem roku ni zavrnil. Na podlagi te listine lahko sprožijo izvršbo na portalu e-sodstva.

Kazen za lažnivce

Izpolniti morajo podatke, na podlagi katerih terjajo plačilo od dolžnika: na primer račun, datum izdaje, znesek, zapadlost. Predlagatelj izvršbe je ob tem kazensko in odškodninsko odgovoren za vse podatke. Če ne držijo, tvega kazen.

Ob vložitvi elektronske izvršbe mora upnik plačati tudi sodno takso, ki pa jo ob uspešni izterjavi denarja dobi povrnjeno skupaj z dolgovanim zneskom in zamudnimi obrestmi. To mora narediti pravočasno, sicer bo pravilno izpolnjena vloga zavržena.

Dolžnik lahko zavleče izterjavo

Elektronska izvršba na podlagi verodostojne listine omogoča dokaj enostavno in hitro reševanje nespornih primerov. Drugače je pri problematičnih dolžnikih, saj te listine zgolj izražajo visoko stopnjo verjetnosti obstoja terjatev. Ne gre za izvršilni naslov, na podlagi katerega je možna prisilna izterjava. Zato lahko upnik ugovarja elektronski izterjavi in v postopku priloži druga dokazila in listine. S tem se zadeva preseli na sodišče in nadaljuje v pravdnem postopku, postopek poplačila terjatve pa se zavleče.