Omejitve izvršbe na nepremičnine po državah

Na Danskem in Portugalskem upnik zlahka do hiše, na Češkem in v Bolgariji je močnejši dolžnik

 

Postopek izvršbe je v preteklih letih doživel precej sprememb, zlasti v smeri hitrejše in enostavnejše izterjave. Kljub temu se večina upnikov pogosto znajde v položaju, ko izvršba ni uspešna, saj so bili prepozni ali pa se dolžnik izogiba plačilu.

Običajno se upnik odloči za izvršbo na dolžnikove prejemke (plača ali pokojnina) in denarna sredstva na bančnem računu. Če dolžnik nima rubljivih prejemkov, ima pa drugo premoženje, je smiselno vložiti izvršbo tudi na premičnine (osebno vozilo, gospodinjski aparati, pohištvo,…). V mnogih primerih je zadnja, če ne edina možnost za izterjavo dolga, rubež nepremičnine.

Toda obstajajo pravila in zakonske omejitve, ki otežujejo rubež nepremičnine oziroma ščitijo dolžnika, zlasti pri dolgu nižje vrednosti.

.Pisanje vloge

 

Zaradi 124 evrov dolga ostali brez hiše

 

Znan je primer družine Vaskrsić iz Litije, ki je leta 2012 zaradi izterjave 124 evrov dolga do tamkajšnje komunale ostala brez stanovanjske hiše. Ta je bila na javni dražbi prodana za polovico zneska, kot je bila tedaj ocenjena njena vrednost.

Hiša

 

Kljub zgražanju javnosti in opozarjanju politike, da je šlo za kršitve postopka in nesorazmeren poseg pri izvršbi na nepremičnino, je vrhovno sodišče v internem nadzoru ugotovilo drugače. Ravnanje sodišča je bilo glede na časovno zaporedje dejanj, aktivnost strank in druge okoliščine pravilno in zakonito.

Prodaja nepremičnine v primeru Vaskrsić je bila posledica neaktivnosti sicer plačilno sposobnega dolžnika. Preden se je začel postopek prodaje, je dolžnik prejel pet sodnih obvestil. S postopkom je bil torej seznanjen in je imel možnost, da predlaga drugo izvršilno sredstvo za poplačilo tega dolga. Sodišče je sicer v izvršilnih postopkih vezano na predloge upnika.

Sprva je upnik vložil izvršbo na premičninah, vendar pri tem ni bil uspešen. Šele nato je zahteval rubež nepremičnine. Mesec dni pred drugo dražbo, na kateri so prodali hišo, je zahteval izvršbo na plači oziroma bančnih računih, a je sodišče za odločitev potrebovalo mesec dni, tako da je odločilo šele po izpeljani dražbi. Ko je bila nepremičnina prodana, je dolžnik dolg poplačal, a je bil prepozen.

Kasneje se je družina Vaskrsić pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki je ugotovilo očitno nesorazmerje med višino dolga in dejstvom, da je bila nepremičnina dom družine. Zato bi moralo slovensko sodišče skrbneje proučiti druge, manj vsiljive možnosti poplačila dolga. Slovenija jim mora zato plačati odškodnino in povrniti stroške v skupni vrednosti 85.000 evrov.

 

Zakonske spremembe in zaščita dolžnikov

 

Čeprav v preteklosti praktično ni bilo primerov, ko je bila nepremičnina prodana za tako nizek znesek, je država že začela s postopki spremembe zakona o izvršbi. Dopolnila bi ga z dodatnimi varovalkami, ki bi preprečile ponovitev primera Vaskrsić.

 

Pravica

 

Dolžnik bi lahko tudi po poteku roka osmih dni od vročitve sklepa o izvršbi, vendar najpozneje do izdaje odredbe o javni dražbi, predlagal, naj sodišče dovoli izvršbo na drugem premoženju. Drugo sredstvo izvršbe ali drugo nepremičnino lahko po uradni dolžnosti določi tudi samo sodišče, če bo med postopkom ugotovilo, da ima dolžnik drugo premoženje, ki zadošča za poplačilo terjatve.

V primerih, ko dolžnik ali sodišče ne bosta mogla predlagati oziroma določiti drugega sredstva izvršbe, pa je mogoče relativno nizek dolg poplačati ob pomoči sorodnikov, sosedov in humanitarnih organizacij.

S tem bi se Slovenija pridružila nekaterim evropskim državam, ki pri izterjavi ščitijo dolžnika oziroma z zakonodajo preprečujejo, da bi ti zaradi nizkega dolga ostali brez stanovanjske nepremičnine in na cesti.

 

Nobene omejitve pri izvršbi na nepremičnino

 

Ne glede na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v primeru Vaskrsić se pravna ureditev izvršbe na nepremičninah močno razlikuje od države do države.

Na Danskem, Portugalskem in Malti ne obstajajo nobene omejitve. Torej lahko upniki pri izterjavi kakršnegakoli zneska zahtevajo rubež nepremičnine.

V Estoniji prav tako ni nobenih zakonskih omejitev, vendar lahko kdo postavi vprašanje, ali je upravičeno prodati nepremičnino za dolg v višini 300 evrov. Podobno je na Irskem, kjer obstajajo pravila, ki jih je potrebno upoštevati, da se spoštujejo pravice dolžnika, vendar je povsem možno prodati nepremičnino za tako nizek dolg.

 

Stečaji

 

Na Islandiji je medtem edina zahteva, da gre za posojilo oziroma dolg, ki je nastal znotraj države.

 

Najprej drugo premoženje, šele nato nepremičnina

 

Izvršba na nepremičnino je težja v Ukrajini in Litvi. Najprej je potrebno izvršilne postopke usmeriti na druga sredstva, torej denar, vrednostne papirje, mesečno plačo (ki presega minimalno) in drugo osebno premoženje. Šele potem se lahko izvršba preseli na nepremičnino. Dolžnik ima tudi pravico, da določi, katero premoženje se najprej proda.

V Belgiji imajo upniki v splošnem pravico poplačati svoj zahtevek. Toda obstaja omejitev. Če vrednost nepremičnine močno presega višino zahtevka, za katerega je bila izdana izvršba, gre lahko za zlorabo pravic s strani upnika. Še vedno lahko upnik zaseže oziroma proda nepremičnino, vendar mora pozneje povrniti stroške in dolžniku izplačati ustrezno odškodnino. Podobno kot v primeru Vaskrsić.

Določene omejitve obstajajo tudi na Nizozemskem, Norveškem in v Veliki Britaniji.

 

Ko izvršba na nepremičnino sploh ni mogoča

 

Obstajajo tudi države, v katerih dražba nepremičnine sploh ni mogoča.

V Bolgariji v izvršilnem postopku ni dovoljeno prodati stanovanjske hiše, če gre za edino hišo dolžnika. Podobno je na Češkem, kjer je edina izjema, če gre za dolg iz naslova neplačane preživnine ali če gre za odškodnino, ki izvira iz kriminalnega dejanja. V Latviji medtem ne smejo prodati nepremičnine, ki je že zastavljena ali pa če gre za edino hišo v lasti dolžnika ter v kateri še živijo od njega odvisne osebe, na primer njegovi mladoletni otroki ali starši.